Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 3. septembra 2026(*)
„ Predhodno odločanje – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba (EU) 2016/679 – Člen 5 – Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov – Člen 6 – Zakonitost obdelave – Pravo družb – Direktiva (EU) 2017/1132 – Člen 14 – Dokumenti in podatki, ki se razkrijejo – Pojem ,osebe, udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe‘ – Dajanje na voljo javnosti osebnih podatkov o delničarjih delniških družb – Manjšinski delničarji “
V zadevi C‑798/24, [Jautiva](i),
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Satversmes tiesa (ustavno sodišče, Latvija) z odločbo z dne 14. novembra 2024, ki je na Sodišče prispela 19. novembra 2024, v postopku
A in drugi,
ob udeležbi
Latvijas Republikas Saeima,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, T. von Danwitz (poročevalec), podpredsednik Sodišča, A. Kumin, S. Gervasoni in M. Bošnjak, sodniki,
generalni pravobranilec: R. Norkus,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za A in druge L. Liepa, advokāts,
– za latvijsko vlado J. Davidoviča in K. Pommere, agentki,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za finsko vlado A. Laine, agentka,
– za švedsko vlado C. Meyer-Seitz, agentka,
– za norveško vlado K. E. M. Skjelland in B. Stankovic, agenta,
– za Evropski parlament G. Corstens, M. Migliorati in L. Ruppeka-Rupeika, agenti,
– za Svet Evropske unije L. Bergere, N. Coghlan in A.-L. Meyer, agenti,
– za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, H. Kranenborg, I. Naglis in M. Noll‑Ehlers, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 18. decembra 2025
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se na eni strani nanaša na razlago člena 14(d)(ii) Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL 2017, L 169, str. 46), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/1151 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 (UL 2019, L 186, str. 80) (v nadaljevanju: Direktiva 2017/1132), ter na veljavnost te določbe glede na člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in na drugi strani na razlago člena 5(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, v nadaljevanju: SUVP).
2 Ta predlog spada v okvir ustavne pritožbe, ki so jo vložile fizične osebe, ki izpodbijajo skladnost nacionalne ureditve, ki nalaga dajanje na voljo javnosti osebnih podatkov o delničarjih delniških družb, z Latvijas Republikas Satversme (ustava Republike Latvije).
Pravni okvir
Pravo Unije
Listina
3 Člen 7 Listine, naslovljen „Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja“, določa:
„Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij.“
4 Člen 8 Listine, naslovljen „Varstvo osebnih podatkov“, določa:
„1. Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo.
2. Osebni podatki se morajo obdelovati pošteno, za določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom. Vsakdo ima pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo.
3. Spoštovanje teh pravil nadzira neodvisen organ.“
5 Člen 52 Listine, naslovljen „Obseg pravic in načel ter njihova razlaga“, v odstavku 1 določa:
„Kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, mora biti predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob upoštevanju načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava [Evropska u]nija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.“
SUVP
6 V uvodnih izjavah 1 in 10 SUVP je navedeno:
„(1) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. V členu 8(1) [Listine] in členu 16(1) [PDEU] je določeno, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.
[…]
(10) Za zagotovitev dosledne in visoke ravni varstva posameznikov ter odstranitev ovir za prenos osebnih podatkov v Uniji bi morala biti raven varstva pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov enaka v vseh državah članicah. V vsej Uniji bi bilo treba zagotoviti dosledno in enotno uporabo pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. […]“
7 SUVP v skladu s svojim členom 1(2) varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov.
8 Člen 2(1) SUVP določa, da se ta uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.
9 Člen 4 SUVP, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:
„V tej uredbi:
(1) ‚osebni podatki‘ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom […]; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika;
(2) ,obdelava‘ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;
[…]“
10 Člen 5 SUVP, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, v odstavku 1 določa:
„Osebni podatki morajo biti:
(a) obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (,zakonitost, poštenost in preglednost‘);
(b) zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni (,omejitev namena‘);
(c) ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (‚najmanjši obseg podatkov‘);
[…]“
11 Člen 6 SUVP, naslovljen „Zakonitost obdelave“, v odstavkih 1 in 3 določa:
„1. Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
[…]
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
[…]
3. Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:
(a) pravom Unije; ali
(b) pravom države članice, ki velja za upravljavca.
Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potreben za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe, med drugim: splošne pogoje, ki urejajo zakonitost obdelave podatkov s strani upravljavca; vrste podatkov, ki se obdelujejo; zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; subjekte, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, in namene, za katere se lahko razkrijejo; omejitve namena; obdobja hrambe; ter dejanja obdelave in postopke obdelave, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, kot tiste za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.“
Direktiva 2017/1132
12 V uvodnih izjavah 7 in 8 Direktive 2017/1132 je navedeno:
„(7) Uskladitev nacionalnih določb v zvezi z razkritjem, veljavnostjo sprejetih obveznosti in ničnostjo delniških družb in drugih kapitalskih družb je še posebej pomembna, zlasti glede varstva interesov tretjih strani.
(8) Osnovni dokumenti družbe bi morali biti razkriti, zato da se lahko tretje strani seznanijo z njihovo vsebino in drugimi informacijami v zvezi z družbo, zlasti s podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje in sprejemanje obveznosti v imenu družbe.“
13 Člen 1 te direktive, naslovljen „Predmet urejanja“, določa:
„Ta direktiva določa ukrepe v zvezi z:
– uskladitvijo zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v smislu drugega odstavka člena 54 Pogodbe, glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, da se zagotovi, da imajo ti zaščitni ukrepi enak učinek,
– uskladitvijo zaščitnih ukrepov, ki jih države članice za varovanje interesov družbenikov in tretjih strani zahtevajo od gospodarskih družb v smislu drugega odstavka člena 54 Pogodbe, glede objave, veljavnosti sprejetih obveznosti in ničnosti delniških družb in drugih kapitalskih družb, da se zagotovi, da imajo ti zaščitni ukrepi enak učinek,
[…]“
14 Člen 4 navedene direktive, naslovljen „Obvezne informacije, ki jih je treba zagotoviti v statutih ali ustanovitvenih aktih ali ločenih dokumentih“, določa:
„V statutu ali ustanovitvenem aktu ali ločenem dokumentu, ki je objavljen v skladu s postopkom, predpisanim v zakonodaji vsake države članice v skladu s členom 16, se navedejo najmanj naslednje informacije:
[…]
(i) istovetnost fizičnih ali pravnih oseb, družb ali podjetij, ki so podpisala ali v imenu katerih je bil podpisan statut ali ustanovitveni akt ali, kadar družba ni bila sočasno ustanovljena, ki so podpisala ali v imenu katerih so bili podpisani osnutki teh dokumentov;
[…]“
15 Člen 13 iste direktive, naslovljen „Področje uporabe“, določa:
„Usklajevalni ukrepi, predpisani v tem oddelku in oddelku 1A, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z oblikami družb, navedenimi v Prilogi II, in, kadar je tako določeno, z oblikami družb, navedenimi v prilogah I in IIA.“
16 Priloga II k Direktivi 2017/1132, v kateri so naštete oblike družb, na katere se med drugim nanaša njen člen 13, za Latvijo napotuje na „akciju sabiedrība, sabiedrība ar ierobežotu atbildību, komanditsabiedrība“, torej na delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in komanditne delniške družbe.
17 Člen 14 te direktive, naslovljen „Dokumenti in podatki, ki jih morajo razkriti družbe“, določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev obveznosti družb, da razkrijejo najmanj naslednje dokumente in podatke:
(a) ustanovitveni akt in statut, če imata obliko posebnega dokumenta;
[…]
(d) imenovanje, prenehanje funkcije in podatke o osebah, ki so ali kot zakonsko predvideni organ ali kot članice takega organa:
(i) pooblaščene, da zastopajo družbo v poslih s tretjimi stranmi in v sodnih postopkih; iz razkritja je razvidno, ali so za zastopanje družbe pooblaščene osebe posamično ali morajo delovati skupno;
(ii) udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe;
[…]“
18 Člen 16(3) navedene direktive določa:
„Države članice zagotovijo razkritje dokumentov in informacij iz člena 14, tako da so javno dostopni v [centralnem ali poslovnem ali v sodnem registru]. […]“
19 Člen 64(3) in člen 95(2) iste direktive se nanašata na obveznosti upravnega ali poslovodnega organa družbe do skupščine delničarjev glede finančne pomoči družbe za pridobitev lastnih delnic s strani tretje osebe in glede združitve s prevzemom.
Direktiva 2015/849
20 Člena 11 in 13 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL 2015, L 141, str. 73), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 (UL L, 2024/1640) (v nadaljevanju: Direktiva 2015/849), določata ukrepe skrbnega preverjanja, ki jih morajo pooblaščeni subjekti uporabljati v zvezi s svojimi strankami.
21 Člen 30(5) Direktive 2015/849 določa:
„Države članice zagotovijo, da imajo do informacij o dejanskem lastništvu vedno dostop:
[…]
(c) vsaka oseba ali organizacija, ki lahko izkaže upravičen interes.
Osebe ali organizacije iz točke (c) prvega pododstavka imajo dostop vsaj do imena, meseca in leta rojstva, države prebivališča in državljanstva dejanskega lastnika, kakor tudi do vrste in obsega deleža v lasti dejanskega lastnika.“
Latvijsko pravo
Ustava Republike Latvije
22 Člen 96 ustave Republike Latvije med drugim zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega življenja. V skladu s sodno prakso Satversmes tiesa (ustavno sodišče, Latvija) se področje uporabe tega člena razteza na varstvo osebnih podatkov.
Trgovinski zakonik
23 Člen 8 Komerclikums (trgovinski zakonik), naslovljen „Vsebina vpisov v poslovni register“, v členu 3, točki 3 in 4, določa:
„(3) Informacije o kapitalski družbi, ki se vpišejo v poslovni register, so navedene spodaj:
[…]
3. ime, priimek, osebna identifikacijska številka (ob neobstoju identifikacijske številke pa datum rojstva, številka in datum izdaje osebnega dokumenta, država in organ, ki je ta dokument izdal) ter položaj članov upravnega odbora kapitalske družbe in članov nadzornega sveta (če ima kapitalska družba tak svet);
4. pooblastilo članov upravnega odbora, da posamično ali skupaj sprejemajo obveznosti v imenu družbe;
[…]“
24 Člen 12 tega zakonika, naslovljen „Objava v poslovnem registru“, določa:
„(1) Vpisi v poslovni register imajo zoper tretje strani učinek šele od trenutka svoje objave. […]
[…]“
25 Člen 235 navedenega zakonika, naslovljen „Informacije, ki jih je treba vnesti v register delničarjev“, določa:
„(1) Pri vsakem vpisu v register delničarjev se navedejo ime družbe, registracijska številka, poslovni naslov in – če je potrebno – informacije o tem, ali je družba v postopku likvidacije ali postopku zaradi insolventnosti, ter naslov dokumenta ,Vpis v register delničarjev‘, pri čemer mora ta vpis vključevati te informacije:
1. referenčno številko in datum vpisa;
2. referenčno številko registracije, pri čemer se uporablja zaporedno številčenje od prvega vpisa v register delničarjev;
3. referenčne številke, povezane z delnicami;
4. podatke o delničarjih;
(a) za posameznike: ime, priimek, osebno identifikacijsko številko (ob neobstoju osebne identifikacijske številke pa datum rojstva, številko in datum izdaje osebnega dokumenta, državo in organ, ki je ta dokument izdal) ter naslov, na katerem je oseba dosegljiva;
(b) za pravne osebe in partnerstva: ime, registracijsko številko in poslovni naslov;
5. elektronski naslov delničarja, če je delničar zahteval, naj ga družba uporabi za stik z njim;
6. razred, število in nominalno vrednost delnic vsakega delničarja ter število glasov, ki se nanaša nanje;
7. stanje v zvezi z vplačilom delnic;
8. skupnega zastopnika delničarjev, imenovanega v skladu s postopkom iz člena 157 tega zakonika, z navedbo informacij iz člena 235(1), točki 4 in 5;
9. informacije o delnicah, ki jih je pridobila družba sama, z navedbo razlogov za njihovo pridobitev.
[…]“
26 Člen 268 istega zakonika, naslovljen „Pristojnost skupščine delničarjev“, določa:
„(1) Samo skupščina delničarjev ima pravico sprejemati odločitve, ki se nanašajo na:
1. letne računovodske izkaze družbe;
2. uporabo dobičkov iz prejšnjega poslovnega leta;
3. izvolitev in razrešitev članov nadzornega sveta, revizorjev in likvidacijskih upraviteljev;
4. vložitev ali opustitev tožbe zoper člane upravnega odbora in nadzornega sveta ter zoper revizorja in imenovanje predstavnika družbe za nadaljevanje ukrepov zoper člane nadzornega sveta;
[…]
6. spremembo statuta družbe;
7. povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala;
8. izdajo in pretvorbo vrednostnih papirjev družbe ter centralno depotno družbo, v kateri so vpisane nematerializirane delnice družbe;
9. določitev osebnih prejemkov članov nadzornega sveta in revizorja;
10. prenehanje, nadaljevanje, prekinitev ali obnovitev dejavnosti družbe ali reorganizacijo družbe;
11. splošna načela, vrste in merila za določanje prejemkov članov upravnega odbora in nadzornega sveta;
12. dodelitev delnic družbe zaposlenim ter članom upravnega odbora in nadzornega sveta.
(2) Skupščina delničarjev odloča o drugih zadevah le, če tako določa zakon.“
Zakon o sodem registru
27 Člen 4.10 likums „Par Latvijas Republikas Uzņēmumu reģistru“ (zakon o sodnem registru Republike Latvije, v nadaljevanju: zakon o sodnem registru), naslovljen „Pravica do dostopa do informacij iz sodnega registra“, v petem odstavku določa:
„Sodni register brezplačno zagotavlja informacije in dokumente iz javnega dela registracijskega spisa (člen 4.15, prvi odstavek), in sicer prek spletnega prenosa podatkov (vključno z množičnim prenosom).“
28 Člen 4.11 tega zakona, naslovljen „Informacije, ki se objavijo na spletni strani sodnega registra“, v prvem odstavku, točka 2, določa:
„Sodni register zagotovi, da ima neidentificirani uporabnik na spletnem mestu tega registra javno dostopne te najnovejše (posodobljene) informacije v zvezi s pravnimi osebami in pravnimi dejstvi, shranjenimi v registre, ki jih vodi sodni register:
[…]
2. druge informacije, vpisane v register.“
29 Člen 4.15 navedenega zakona, naslovljen „Javni in nejavni del registracijskega spisa“, določa:
„Javni del registracijskega spisa vključuje:
[…]
2. druge informacije, vpisane v register.
[…]
(b) informacije o vpisu v register delničarjev (članov) kapitalske družbe v zvezi z delničarji (člani) te družbe […];
3. dokumente v nadaljevanju, ki so del registracijskega spisa:
(a) v poslovnem registru – […] register delničarjev (članov) […].
Dokumenti in informacije, ki so del registracijskega spisa in niso navedeni v prvem odstavku tega člena, se vključijo v nejavni del registracijskega spisa.
Če vpis v registru ali registrirane informacije pridobijo status omejenih informacij ali je njihovo dajaje na voljo javnosti postalo omejeno z zakonodajo, se ti vključijo v nejavni del registracijskega spisa.
Informacije in dokumenti, ki so vključeni v nejavni del registracijskega spisa (drugi in tretji odstavek tega člena), so omejene informacije, ki jih lahko pridobijo organi kazenskega pregona za opravljanje nalog, določenih v zakonih in predpisih, in – brez omejitev – [Finanšu izlūkošanas dienests (služba za finančne informacije, Latvija)] ter nadzorni in kontrolni organi na področju preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma in širjenja orožja, medtem ko morajo drugi organi za njihovo pridobitev predložiti obrazloženo zahtevo. Posamezniki zahtevajo dostop do informacij in dokumentov iz nejavnega dela registracijskega spisa v skladu s postopkom za zahtevo za pridobitev omejenih informacij, določenim v [Informācijas atklātības likums (zakon o dostopu do informacij javnega značaja)].“
Zakon o preprečevanju pranja denarja
30 Člen 5.1 Noziedzīgi iegūtu līdzekļu legalizācijas un terorisma un proliferācijas finansēšanas novēršanas likums (zakon o preprečevanju pranja denarja ter financiranja terorizma in širjenja orožja, v nadaljevanju: zakon o preprečevanju pranja denarja), naslovljen „Dostopnost informacij iz informacijskih sistemov Republike Latvije, potrebnih za izpolnitev zakonskih zahtev“, v odstavku 1 določa:
„Pooblaščeni subjekti ter nadzorni in kontrolni organi imajo za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega zakona pravico, da na spletu zahtevajo in pridobijo podatkovne liste in informacije o članih in dejanskih lastnikih iz registrov, ki jih vodi sodni register Republike Latvije, ter da te informacije hranijo in nadalje obdelujejo, da bi ocenili podatke o stranki in njenih poslovnih partnerjih ter potrebo po prijavi sumljive transakcije finančni obveščevalni službi ali opustitvi take transakcije, ter da bi ugotovili, ali je stranka v postopku zaradi insolventnosti pravnih oseb oziroma ali je bila v postopku prisilne poravnave.“
Zakon o mednarodnih in nacionalnih sankcijah
31 Člen 5 Starptautisko un Latvijas Republikas nacionālo sankciju likums (zakon o mednarodnih in nacionalnih sankcijah Republike Latvije, v nadaljevanju: zakon o mednarodnih in nacionalnih sankcijah), naslovljen „Finančne omejitve“, določa:
„Kadar nacionalne sankcije sankcionirani osebi nalagajo finančne omejitve, vse osebe v okviru svojih pristojnosti nemudoma in brez predhodnega obvestila:
1. zamrznejo vsa sredstva in gospodarske vire, ki so neposredno ali posredno, v celoti ali delno v lasti, posesti ali pod nadzorom sankcionirane osebe, vključno s tretjimi osebami, ki delujejo v njenem imenu ali po njenih navodilih;
2. sankcionirani osebi, vključno s tretjimi osebami, ki delujejo v njenem imenu, po njenih navodilih ali v njeno korist, ne dajejo neposredno ali posredno na voljo sredstev ali gospodarskih virov;
3. sankcionirani osebi, vključno s tretjimi osebami, ki delujejo v njenem imenu, po njenih navodilih ali v njeno korist, ne zagotavljajo finančnih storitev, kot so navedene v nacionalnih sankcijah.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
32 Sedemnajst fizičnih oseb je pri Satversmes tiesa (ustavno sodišče), ki je predložitveno sodišče, vložilo tožbo, s katero je izpodbijalo skladnost nacionalne ureditve, in sicer člena 4.15, prvi odstavek, točka 2(b), zakona o sodnem registru v povezavi s členom 4.10, peti odstavek, tega zakona in členom 235(1) trgovinskega zakonika, s členom 96 ustave Republike Latvije, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega življenja in varstvo osebnih podatkov.
33 V skladu s to ureditvijo so nekatere informacije o delničarjih delniških družb javno dostopne. Če je tak delničar fizična oseba, te informacije vključujejo priimek, ime, osebno identifikacijsko številko ali – če take številke ni – datum rojstva, številko in datum izdaje osebnega dokumenta, državo in organ, ki je ta dokument izdal, ter naslov, na katerem je delničar dosegljiv. Poleg tega in ne glede na to, ali je delničar fizična oseba, navedene informacije vključujejo tudi elektronski naslov delničarja, kadar je ta zahteval, naj ta naslov družba, katere delnice ima, uporabi za komuniciranje z njim, razred, število in nominalno vrednost njegovih delnic ter število glasov, ki so z njimi povezani. Enake informacije so dostopne na spletu in se lahko množično prenesejo, med drugim jih lahko prenese kateri koli neznani uporabnik, kot je določeno v členu 4.11, prvi odstavek, točka 2, zakona o sodnem registru.
34 Tožeče stranke iz postopka v glavni stvari so manjšinski delničarji delniške družbe. Navajajo, da latvijski zakonodajalec ni niti preučil niti utemeljil potrebe po razkritju zadevnih informacij javnosti, pri čemer naj po njihovi objavi ne bi bila mogoča nobena omejitev njihove poznejše uporabe in naj bi obstajalo veliko tveganje, da se bodo uporabljale v nepoštene namene. Vsekakor naj bi bilo ob upoštevanju sodbe z dne 22. novembra 2022, Luxembourg Business Registers (C‑37/20 in C‑601/20, EU:C:2022:912, v nadaljevanju: sodba Luxembourg Business Registers), razkritje teh informacij neupravičeno in nesorazmerno glede na to, da tožeče stranke iz postopka v glavni stvari niso niti dejanski lastniki zadevne družbe niti člani njenih poslovodnih organov ter nimajo niti pravice niti možnosti izvajanja nadzora nad to družbo.
35 V zvezi s tem se predložitveno sodišče na eni strani sprašuje, ali se objava osebnih podatkov, ki se obravnava pred njim, zahteva na podlagi Direktive 2017/1132 in zlasti njenega člena 14(d)(ii), ki se nanaša na dokumente ali podatke v zvezi z osebami, ki sodelujejo pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe. Če bi bilo tako, to sodišče meni, da bi bilo treba preveriti veljavnost take obveznosti objave glede na člena 7 in 8 Listine.
36 Na drugi strani se to sodišče sprašuje, ali lahko država članica, ne da bi kršila določbe SUVP, zlasti njen člen 5(1), in določbe Listine, v svojem nacionalnem pravu določi tako obveznost objave za uresničitev ciljev, kot so ti, ki jih navaja Latvijas Republikas Saeima (latvijski parlament), in sicer, prvič, zagotavljanje preglednega poslovnega okolja in zaščita interesov tretjih oseb, drugič, preprečevanje pranja denarja ter financiranja terorizma in širjenja orožja za množično uničevanje ter, tretjič, zagotovitev informacij, potrebnih za izvajanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Unije. V tem okviru predložitveno sodišče navaja, da za dostop do zadevnih podatkov ni določen noben pogoj, kot je na primer izkazovanje legitimnega interesa.
37 V teh okoliščinah je Satversmes tiesa (ustavno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba pojem ,osebe, ki so […] udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe‘ iz člena 14(d) [Direktive 2017/1132] razlagati tako, da se nanaša na vsakega delničarja delniške družbe, tako da mora država članica razkriti informacije o vsakem delničarju delniške družbe in jih v skladu s členom 16(3) [te direktive] dati na voljo javnosti v registru?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je člen 14(d)(ii) Direktive 2017/1132 glede na pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, zagotovljeno s členom 7 Listine, in pravico do varstva osebnih podatkov, zagotovljeno s členom 8 Listine, veljaven v delu, v katerem določa razkritje podatkov o vsakem delničarju delniške družbe?
3. Ali je treba člen 5(1)(b) [SUVP] razlagati tako, da je lahko namen obdelave osebnih podatkov delničarjev delniške družbe, na prvem mestu, zagotavljanje preglednega poslovnega okolja in varovanje interesov tretjih strani, na drugem mestu, preprečevanje pranja denarja ter financiranja terorizma in širjenja orožja in, na tretjem mestu, zagotavljanje informacij, potrebnih za izvrševanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Unije?
4. Ali načela iz člena 5(1) [SUVP] omogočajo, da se za zgoraj navedene namene vzpostavi nacionalna ureditev, na podlagi katere lahko vsakdo pridobi osebne podatke vsakega delničarja delniške družbe, ne da bi moral izkazati legitimni interes za pridobitev takih podatkov?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
38 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(d) Direktive 2017/1132 razlagati tako, da zahteva razkritje informacij, ki se nanašajo na vse delničarje družb, na katere se nanaša ta določba, vključno z manjšinskimi delničarji takih družb.
39 V skladu z navedeno določbo, ki se uporablja za oblike družb iz člena 13 Direktive 2017/1132, in sicer tiste, ki so med drugim naštete v Prilogi II k tej direktivi, morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da te družbe obvezno objavijo vsaj dokumente in podatke v zvezi z imenovanjem, prenehanjem funkcije in identiteto oseb, ki so kot zakonsko predvideni organ ali kot članice takega organa pooblaščene, da zastopajo družbo v poslih s tretjimi stranmi in v sodnih postopkih, ali ki sodelujejo pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe.
40 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso izraze iz določbe prava Unije, ki pri opredelitvi svojega pomena in obsega ne napotuje izrecno na pravo držav članic, običajno razlagati avtonomno in enotno v celotni Uniji, in sicer ne le ob upoštevanju besedila te določbe, ampak tudi njenega konteksta in ciljev, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je ta določba (glej v tem smislu sodbi z dne 18. januarja 1984, Ekro, 327/82, EU:C:1984:11, točka 11, in z dne 18. decembra 2025, Slagelse Almennyttige Boligselskab, Afdeling Schackenborgvænge, C‑417/23, EU:C:2025:1017, točka 76).
41 V zvezi z besedilom člena 14(d) Direktive 2017/1132 je treba poudariti, da se ta določba ne nanaša izrecno niti na delničarje niti na skupščino delničarjev. V navedeni določbi so poleg tega omenjeni „imenovanje“, „prenehanje funkcije“ in „podatki“ o osebah, ki so bodisi kot zakonsko predvideni organ bodisi kot članice takega organa pooblaščene, da zastopajo družbo v poslih s tretjimi stranmi in v sodnih postopkih, in/ali so udeležene pri upravljanju, nadzoru ali obvladovanju družbe. Kot pa so v pisnih stališčih navedli latvijska in poljska vlada, Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija, delničarji družbe niso imenovani ali odstavljeni s položaja. Njihov status namreč izhaja zgolj iz njihove udeležbe v kapitalu družbe, in sicer iz njihove lastninske pravice na delnicah, ki jih je izdala ta družba, in se v zvezi s tem razlikuje od statusa oseb, ki so določene za člane upravnih in poslovodnih organov navedene družbe ter za zastopanje te družbe v njenih odnosih s tretjimi osebami.
42 V zvezi s kontekstom, v katerega je umeščena ista določba, je treba ugotoviti, da več določb Direktive 2017/1132, kot sta člen 64(3) in člen 95(2) te direktive, odraža terminološko razlikovanje, ki ga je zakonodajalec Unije vzpostavil med upravnimi in poslovodnimi organi na eni strani ter skupščino delničarjev na drugi strani. Čeprav ima ta skupščina nekatere pristojnosti za odločanje, te nimajo enake narave kot pooblastila, ki jih izvajajo upravni in poslovodni organi družbe, tako da niti dejanj navedene skupščine delničarjev niti aktov njenih članov ni mogoče opredeliti kot „udeležbo“ v smislu člena 14(d)(ii) navedene direktive.
43 Poleg tega, čeprav člen 14(a) Direktive 2017/1132, ki ga je treba razlagati v povezavi s členom 4(i) te direktive, zahteva objavo ustanovitvenega akta in statuta delniške družbe, pri čemer je treba v teh dokumentih navesti podatke o njihovih podpisnikih, ki lahko vključujejo prvotne delničarje te družbe, pa nobena določba te direktive izrecno ne zahteva objave v primeru naknadne spremembe lastniške strukture take družbe.
44 Kar zadeva cilje, ki jim sledi Direktiva 2017/1132, je iz uvodnih izjav 7 in 8 ter člena 1 te direktive razvidno, da je objava, ki jo ta direktiva določa, namenjena med drugim varovanju interesov tretjih oseb v razmerju do delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo, saj je edino jamstvo, ki ga te zagotavljajo tretjim osebam, njihovo premoženje. Zato mora ta objava tretjim osebam omogočati, da se seznanijo z osnovnimi dokumenti zadevne družbe in drugimi informacijami v zvezi z družbo, zlasti s podatki o osebah, ki so pooblaščene za sprejemanje obveznosti v njenem imenu (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točka 77).
45 Poleg tega je cilj navedene direktive zagotoviti pravno varnost v odnosih med družbami in tretjimi osebami, da se po vzpostavitvi notranjega trga okrepijo poslovni tokovi med državami članicami. S tega vidika je pomembno, da se lahko vsaka oseba, ki želi vzpostaviti in vzdrževati poslovne odnose z družbami v drugih državah članicah, brez težav seznani z bistvenimi podatki o sestavi gospodarskih družb in pooblastilih oseb, ki so pooblaščene za njihovo zastopanje, zaradi česar morajo biti vsi upoštevni podatki izrecno navedeni v registru iz člena 16(3) iste direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točka 78 in navedena sodna praksa).
46 V obravnavanem primeru pa objava podatkov, ki se nanašajo na vse delničarje delniških družb in zlasti na njihove manjšinske delničarje, očitno ni koristna z vidika cilja varstva interesov tretjih oseb in pravne varnosti ter je torej ni mogoče upravičiti s tem ciljem. Namreč, ker manjšinski delničarji – drugače kot člani upravnih in poslovodnih organov take družbe – načeloma niso pooblaščeni niti za zastopanje delniške družbe, niti za to, da bi jo zavezali v poslih do tretjih oseb, niti za izvajanje funkcij upravljanja in nadzora, podatki o vseh teh delničarjih za te tretje osebe očitno niso upoštevni.
47 Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 14(d) Direktive 2017/1132 razlagati tako, da ne zahteva razkritja informacij, ki se nanašajo na vse delničarje družb, na katere se nanaša ta določba, vključno z manjšinskimi delničarji takih družb.
Drugo vprašanje
48 Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.
Tretje in četrto vprašanje
49 Predložitveno sodišče s tema vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člena 5 in 6 SUVP v povezavi s členoma 7 in 8 Listine razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki nalaga, da se javnosti dajo na voljo osebni podatki vseh delničarjev delniških družb, vključno z manjšinskimi delničarji, v zvezi z identiteto vsakega od teh delničarjev, njegovimi kontaktnimi podatki, razredom, številom in nominalno vrednostjo delnic, ki jih ima, ter številom glasov, vezanih na te delnice, da se zagotovi pregledno poslovno okolje za zaščito interesov tretjih oseb, prepreči pranje denarja ter financiranje terorizma in širjenja orožja za množično uničevanje ter zagotovijo informacije, potrebne za izvajanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Unije, kadar za dostop do teh podatkov ni določen noben pogoj, kot je izkazovanje legitimnega interesa.
50 Najprej je treba opozoriti, da mora biti v skladu s ciljem, ki mu sledi SUVP – kot izhaja iz člena 1 ter uvodnih izjav 1 in 10 te uredbe – ki je med drugim zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, zlasti njihove pravice do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov, določene v členu 8(1) Listine in členu 16(1) PDEU, vsaka obdelava osebnih podatkov med drugim v skladu z načeli v zvezi z obdelavo takih podatkov, določenimi v členu 5 SUVP, in izpolnjevati pogoje za zakonitost, naštete v členu 6 te uredbe (glej v tem smislu sodbi z dne 9. januarja 2025, Mousse, C‑394/23, EU:C:2025:2, točki 21 in 22, in z dne 3. aprila 2025, Ministerstvo zdravotnictví (Podatki o zastopniku pravne osebe), C‑710/23, EU:C:2025:231, točki 29 in 33).
51 V zvezi s tem je treba navesti, da člen 5(1)(a) SUVP določa, da morajo biti osebni podatki obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo.
52 Poleg tega morajo biti v skladu s členom 5(1)(b) SUVP, ki določa načelo omejitve namena obdelave osebnih podatkov, taki podatki, prvič, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter, drugič, se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. V skladu s sodno prakso Sodišča to načelo med drugim zahteva, najprej, da se nameni obdelave opredelijo najpozneje ob zbiranju osebnih podatkov, dalje, da so nameni te obdelave jasno navedeni in, nazadnje, da nameni navedene obdelave med drugim zagotavljajo zakonitost obdelave teh podatkov v smislu člena 6(1) SUVP (glej v tem smislu sodbo z dne 20. oktobra 2022, Digi, C‑77/21, EU:C:2022:805, točka 27 in navedena sodna praksa).
53 Nazadnje, v skladu s členom 5(1)(c) SUVP, ki določa načelo najmanjšega obsega podatkov, morajo biti ti podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To načelo je izraz načela sorazmernosti (glej v tem smislu sodbo z dne 9. januarja 2025, Mousse, C‑394/23, EU:C:2025:2, točka 24 in navedena sodna praksa).
54 Kar zadeva pogoje za zakonitost obdelave, člen 6(1), prvi pododstavek, SUVP določa izčrpen in taksativen seznam primerov, v katerih je mogoče šteti, da je obdelava osebnih podatkov zakonita. Torej, da bi se lahko štelo, da je obdelava zakonita, mora ustrezati enemu od primerov, opredeljenih v tej določbi (glej v tem smislu sodbo z dne 9. januarja 2025, Mousse, C‑394/23, EU:C:2025:2, točka 25 in navedena sodna praksa).
55 V skladu s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (a), SUVP je obdelava osebnih podatkov zakonita, le in kolikor je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov. Če take privolitve ni ali če ta privolitev ni bila dana prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno v smislu člena 4, točka 11, SUVP, je taka obdelava vseeno lahko upravičena, če izpolnjuje eno od zahtev nujnosti iz člena 6(1), prvi pododstavek, točke od (b) do (f), SUVP. V tem okviru je treba utemeljitve iz te zadnjenavedene določbe, ker omogočajo, da je obdelava osebnih podatkov, opravljena brez privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zakonita, razlagati ozko (sodba z dne 9. januarja 2025, Mousse, C‑394/23, EU:C:2025:2, točki 26 in 27 ter navedena sodna praksa).
56 Poleg tega v skladu s sodno prakso Sodišča, če je mogoče ugotoviti, da je obdelava osebnih podatkov potrebna glede na eno od utemeljitev iz člena 6(1), prvi pododstavek, točke od (b) do (f), SUVP, ni treba ugotavljati, ali ta obdelava spada tudi v okvir druge od teh utemeljitev (sodba z dne 9. januarja 2025, Mousse, C‑394/23, EU:C:2025:2, točka 28 in navedena sodna praksa).
57 V obravnavanem primeru ni sporno, da se informacije iz spora o glavni stvari nanašajo na določene ali določljive posameznike in da jih je torej treba opredeliti kot osebne podatke v smislu člena 4, točka 1, SUVP. Prav tako ni sporno, da se te informacije obdelujejo v smislu člena 4, točka 2, SUVP, ker so dane na voljo javnosti, in da ta obdelava, ki je avtomatizirana, v skladu s členom 2(1) SUVP spada na stvarno področje uporabe te uredbe.
58 Poleg tega, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 43 sklepnih predlogov, je obdelava podatkov iz spora o glavni stvari predpisana z nacionalno ureditvijo in jo je torej treba preučiti ob upoštevanju člena 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP, v skladu s katerim je obdelava zakonita, le in kolikor je „potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca“.
59 Člen 6(3) SUVP med drugim določa, da mora v tem primeru obdelava temeljiti na pravu Unije ali pravu države članice, ki velja za upravljavca, in da je treba namene obdelave določiti v tej pravni podlagi. Ta pravna podlaga mora izpolnjevati cilj javnega interesa in biti sorazmerna z zakonitim ciljem, ki ga uresničuje. Ker so te zahteve izraz zahtev, ki izhajajo iz člena 52(1) Listine, jih je treba razlagati glede na zadnjenavedeno določbo (glej v tem smislu sodbi z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija, C‑184/20, EU:C:2022:601, točka 69, in z dne 4. oktobra 2024, Agentsia po vpisvaniyata, C‑200/23, EU:C:2024:827, točka 104).
60 V zvezi s tem je treba navesti, da temeljni pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, zagotovljeni v členih 7 in 8 Listine, nista absolutni, ampak ju je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo imata v družbi, in ju uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami. Omejitve so tako dovoljene, če so v skladu s členom 52(1) Listine predpisane z zakonom ter spoštujejo bistveno vsebino temeljnih pravic in načelo sorazmernosti (sodbe z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 105; z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija, C‑184/20, EU:C:2022:601, točka 70, in z dne 4. oktobra 2024, Bezirkshauptmannschaft Landeck (Poskus dostopa do osebnih podatkov, shranjenih v mobilnem telefonu), C‑548/21, EU:C:2024:830, točka 85 in navedena sodna praksa).
61 V tem okviru je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso sorazmernost ukrepov, katerih posledica je poseg v pravici, zagotovljeni s členoma 7 in 8 Listine, zahteva spoštovanje zahtev glede primernosti in nujnosti ter zahteve po sorazmernosti teh ukrepov glede na zastavljeni cilj (sodba Luxembourg Business Registers, točka 63 in navedena sodna praksa).
62 Natančneje, odstopanja od varstva osebnih podatkov in njegove omejitve se določijo v mejah tega, kar je nujno potrebno, pri čemer je treba takrat, kadar je mogoče izbirati med več primernimi ukrepi za uresničitev zastavljenih legitimnih ciljev, uporabiti tistega, ki je najmanj omejujoč. Poleg tega cilja v splošnem interesu ni mogoče uresničevati brez upoštevanja tega, da ga je treba uskladiti s temeljnimi pravicami, na katere se nanaša izbrani ukrep, in sicer z uravnoteženjem, na eni strani, cilja v splošnem interesu ter, na drugi strani, zadevnih pravic, da se zagotovi, da nevšečnosti, ki jih ta ukrep povzroča, niso nesorazmerne glede na zastavljene cilje. Tako je treba možnost utemeljitve omejitve pravic, zagotovljenih s členoma 7 in 8 Listine, presojati tako, da se oceni teža posega, ki ga pomeni taka omejitev, in preveri, ali je pomembnost cilja v splošnem interesu, ki se uresničuje s to omejitvijo, v sorazmerju s to težo (sodba Luxembourg Business Registers, točka 64 in navedena sodna praksa).
63 Poleg tega mora zadevna ureditev, ki povzroča poseg, za izpolnjevanje zahteve po sorazmernosti tudi določati jasna in natančna pravila, ki urejajo obseg in uporabo ukrepov, ki jih ta ureditev določa, ter določajo minimalne zahteve, tako da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na voljo zadostna jamstva, ki omogočajo učinkovito varovanje njihovih osebnih podatkov pred tveganji zlorabe. Zlasti mora biti v tej ureditvi navedeno, v kakšnih okoliščinah in pod katerimi pogoji je mogoče sprejeti ukrep, ki določa obdelavo takih podatkov, s čimer se tako zagotovi, da je poseg omejen na to, kar je nujno potrebno (glej v tem smislu sodbo Luxembourg Business Registers, točka 65 in navedena sodna praksa).
64 V obravnavanem primeru mora predložitveno sodišče, na prvem mestu, preveriti, ali nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari izpolnjuje načelo omejitve namena iz člena 5(1)(b) SUVP ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 52 te sodbe, in ali so nameni obdelave opredeljeni v upoštevni pravni podlagi v smislu člena 6(3) SUVP. Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 45 sklepnih predlogov, je v zvezi z zadnjenavedenim pomembno, da je mogoče zadevni cilj ali cilje opredeliti dovolj zanesljivo glede na besedilo zadevne ureditve ali normativni okvir, v katerega je umeščena.
65 Na drugem mestu, preveriti je treba, ali ta pravna podlaga izpolnjuje druge zahteve, ki izhajajo iz člena 6(3) SUVP in člena 52(1) Listine, ob upoštevanju ustaljene sodne prakse, navedene v točkah od 59 do 63 te sodbe, in ob upoštevanju teže posega v pravici, zagotovljeni s členoma 7 in 8 Listine, ki izhaja iz navedene pravne podlage.
66 Čeprav mora nazadnje predložitveno sodišče preveriti, ali so te druge zahteve izpolnjene, mora Sodišče, ki odloča o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, temu sodišču podati vse elemente razlage prava Unije, ki bi mu lahko koristili pri odločanju o zadevi, ki mu je bila predložena, in po potrebi podati pojasnila, ki navedeno sodišče usmerjajo pri njegovi preučitvi (glej v tem smislu sodbi z dne 27. junija 2017, Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania, C‑74/16, EU:C:2017:496, točka 36 in navedena sodna praksa, in z dne 9. januarja 2025, Mousse, C‑394/23, EU:C:2025:2, točka 51).
67 V zvezi s tem, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča, sporočanje osebnih podatkov tretjim osebam, vključno z dajanjem takih podatkov na voljo, pomeni poseg v temeljni pravici, določeni v členih 7 in 8 Listine, ne glede na nadaljnjo uporabo sporočenih informacij. Glede tega ni pomembno, ali so informacije o zasebnem življenju občutljive, niti to, ali so bile zadevne osebe zaradi tega poseganja morda oškodovane (glej v tem smislu sodbo z dne 21. junija 2022, Ligue des droits humains, C‑817/19, EU:C:2022:491, točka 96, in sodbo Luxembourg Business Registers, točka 39).
68 Čeprav so v obravnavani zadevi v nacionalni ureditvi iz postopka v glavni stvari natančno našteti osebni podatki, ki jih je treba dati na voljo javnosti, tako da je poseg, ki iz tega izhaja, določen z zakonom, je treba na eni strani oceniti težo tega posega in na drugi strani preučiti, ali je pomembnost ciljev splošnega interesa, ki se domnevno uresničujejo, v sorazmerju s to težo (glej v tem smislu sodbo z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija, C‑184/20, EU:C:2022:601, točka 98).
69 Tako je treba, na eni strani, za oceno resnosti takega posega med drugim upoštevati naravo zadevnih osebnih podatkov, zlasti njihovo morebitno občutljivost, ter naravo in konkretne podrobnosti zadevne obdelave podatkov, zlasti število oseb, ki imajo do teh podatkov dostop, in načine dostopa do njih (sodba z dne 1. avgusta 2022, Vyriausioji tarnybinės etikos komisija, C‑184/20, EU:C:2022:601, točka 99 in navedena sodna praksa).
70 V obravnavanem primeru je treba navesti, da ker se podatki, dani na voljo javnosti, nanašajo zlasti na identiteto vsakega delničarja, njegove kontaktne podatke, razred, število in nominalno vrednost delnic, ki jih ima, ter število glasov, vezanih na te delnice, lahko taki podatki omogočajo oblikovanje profila, ki se med drugim nanaša na premoženjsko stanje zadevne osebe ter specifične gospodarske sektorje in podjetja, v katere ta investira (glej v tem smislu sodbo Luxembourg Business Registers, točka 41).
71 K temu je treba dodati, da je nujna posledica takega dajanja na voljo to, da bodo ti podatki nato dostopni potencialno neomejenemu številu oseb, tako da lahko njihova obdelava tudi osebam, ki se želijo iz razlogov, ki niso povezani s ciljem tega dajanja na voljo, seznaniti zlasti s premoženjskim in finančnim položajem takega delničarja, omogoči, da do navedenih podatkov prosto dostopajo. Ta možnost je še toliko bolj olajšana, kadar si je mogoče take podatke ogledati na spletu (glej v tem smislu sodbo Luxembourg Business Registers, točka 42 in navedena sodna praksa).
72 Poleg tega potencialne posledice za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ki jih povzroči morebitna zloraba njihovih podatkov, še zaostruje to, da si je mogoče te podatke po tem, ko je bil dostop do njih omogočen javnosti, ne le prosto ogledati, ampak jih je mogoče tudi shraniti in razširjati, in da je v primeru takih zaporednih obdelav tem osebam še toliko težje, da bi se učinkovito branile pred zlorabami, oziroma je to celo iluzorno (glej v tem smislu sodbo Luxembourg Business Registers, točka 43).
73 Zato dajanje podatkov iz spora o glavni stvari na voljo javnosti, čeprav ne posega v bistveno vsebino pravic, zagotovljenih s členoma 7 in 8 Listine, vsekakor pomeni resen poseg v te pravice (glej v tem smislu sodbo Luxembourg Business Registers, točki 44 in 54).
74 Na drugi strani, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah od 50 do 52 sklepnih predlogov, je treba ugotoviti, da je cilje, ki jih je latvijski parlament navedel pred predložitvenim sodiščem za utemeljitev ukrepa, ki je določen z nacionalno ureditvijo iz postopka v glavni stvari in na katere je bilo opozorjeno v točki 49 te sodbe, mogoče opredeliti kot cilje splošnega interesa, ki jih priznava Unija. Vendar je treba preučiti, ali nacionalna ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, izpolnjuje zahteve glede primernosti in nujnosti ter ali je ta ukrep sorazmeren glede na zastavljene cilje v smislu točke 61 te sodbe.
75 V zvezi s ciljem v splošnem interesu, ki je zagotoviti pregledno poslovno okolje za zaščito interesov tretjih oseb, je treba poudariti, da ta očitno v bistvu ustreza cilju, ki se uresničuje z uskladitvijo nacionalnih določb iz člena 14(d) Direktive 2017/1132 v povezavi z uvodnima izjavama 7 in 8 te direktive.
76 Kot pa je razvidno iz točke 46 te sodbe, objava podatkov, ki se nanašajo na vse delničarje delniške družbe in zlasti na njene manjšinske delničarje, očitno ni koristna glede na ta cilj. Zato nacionalna ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, očitno ni niti primerna niti nujna za dosego navedenega cilja in zato ne more upravičiti resnega posega v pravici, zagotovljeni s členoma 7 in 8 Listine, obravnavanega v točki 73 te sodbe.
77 Kar zadeva cilj v splošnem interesu, ki je preprečevanje pranja denarja ter financiranja terorizma in širjenja orožja za množično uničevanje, je treba ugotoviti, da lahko dostop javnosti do zadevnih podatkov prispeva k uresničitvi tega cilja, ker javnost tega dostopa in posledično večja preglednost, ki izhaja iz tega, prispevata k vzpostavitvi okolja, za katero je manj verjetno, da bo uporabljeno v te namene (glej v tem smislu sodbo Luxembourg Business Registers, točka 67).
78 Vendar takega dostopa ni mogoče šteti za nujno potrebnega, če je ta cilj mogoče razumno enako učinkovito doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravici, zagotovljeni s členoma 7 in 8 Listine (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2024, Bezirkshauptmannschaft Landeck (Poskus dostopa do osebnih podatkov, shranjenih v mobilnem telefonu), C‑548/21, EU:C:2024:830, točka 87).
79 Za boj proti pranju denarja ter financiranju terorizma in širjenja orožja za množično uničevanje so odgovorni predvsem javni organi in subjekti, kot so kreditne ali finančne ustanove, ki so jim zaradi njihovih dejavnosti naložene specifične obveznosti na tem področju (sodba Luxembourg Business Registers, točka 83), kot so tiste, ki izhajajo zlasti iz členov 11 in 13 Direktive 2015/849.
80 V tem okviru je treba ugotoviti, da člen 30(5) Direktive 2015/849, katerega besedilo izhaja iz člena 74, točka 1, Direktive 2024/1640, določa, da morajo države članice zagotoviti, da ima do informacij o dejanskem lastništvu vedno dostop zlasti „vsaka oseba ali organizacija, ki lahko izkaže legitimni interes“, in ne javnost v celoti.
81 V zvezi s tem je treba tudi pojasniti, da v skladu s sodno prakso Sodišča ureditev, ki za uresničevanje cilja iz točke 77 te sodbe omogoča dostop do osebnih podatkov članom javnosti, ki lahko izkažejo legitimni interes, načeloma lahko omeji poseg v pravici, zagotovljeni s členoma 7 in 8 Listine, na to, kar je nujno potrebno (glej v tem smislu sodbo z dne 21. maja 2026, Across Fiduciaria in drugi, C‑684/24 in C‑685/24, EU:C:2026:410, točka 106).
82 V obravnavani zadevi pa, kar zadeva manjšinske delničarje, ki nimajo statusa dejanskih lastnikov družbe, v kateri imajo del kapitala družbe, očitno ni – in to še toliko manj – nujno potrebno, da so osebni podatki, kakršni so ti iz spora o glavni stvari, dostopni vsakomur, ne da bi mu bilo treba izkazati legitimni interes.
83 V takih okoliščinah, čeprav predložitveno sodišče navaja, da nacionalni sodni register, ki je upravljavec, morda ne bo mogel preveriti, ali ima vsak prosilec za informacije dejansko legitimni interes za dostop do zadevnih osebnih podatkov, je treba opozoriti, da z morebitnimi praktičnimi težavami, povezanimi s preverjanjem obstoja legitimnega interesa, ni mogoče dokazati, da je poseg v temeljni pravici, zagotovljeni z Listino, nujno potreben (glej po analogiji sodbi z dne 26. septembra 2000, Komisija/Avstrija, C‑205/98, EU:C:2000:493, točka 78 in navedena sodna praksa, in z dne 27. novembra 2008, Papillon, C‑418/07, EU:C:2008:659, točka 54 in navedena sodna praksa).
84 Kar zadeva uravnoteženje zastavljenega cilja v splošnem interesu na eni strani in zadevnih temeljnih pravic na drugi strani, je treba dodati, da čeprav bi lahko boj proti pranju denarja ter financiranju terorizma in širjenja orožja za množično uničevanje na splošno upravičil – celo resen – poseg v ti pravici (glej v tem smislu sodbo Luxembourg Business Registers, točki 58 in 59), pa ta cilj v obravnavanem primeru ne more prevladati nad navedenima pravicama glede na naravo in težo posega, ugotovljenega v točki 73 te sodbe.
85 V tem okviru je treba poleg tega poudariti, da nacionalna ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ne vsebuje zadostnih jamstev, ki bi omogočala učinkovito varstvo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pred tveganji zlorabe v smislu sodne prakse, navedene v točki 63 te sodbe. Njihovi osebni podatki so namreč dostopni na spletu in jih lahko vsak neidentificiran uporabnik množično prenese, kar povečuje taka tveganja.
86 Zato nacionalna ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, očitno ni niti potrebna niti sorazmerna glede na zadevni cilj v smislu točke 61 te sodbe.
87 Nazadnje, glede cilja v splošnem interesu, ki je zagotoviti informacije, potrebne za izvajanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Unije, lahko nacionalna ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, prav tako prispeva k uresničitvi tega cilja. Ugotoviti je namreč treba, da večja preglednost, ki izhaja iz te ureditve, lahko olajša to izvajanje.
88 Vendar kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 60 in 61 sklepnih predlogov, dostop javnosti do podatkov iz spora o glavni stvari očitno ni nujno potreben za to, saj so očitno na voljo sredstva, ki manj posegajo v pravici, zagotovljeni s členoma 7 in 8 Listine.
89 Kot je Komisija navedla v pisnem stališču, bi lahko bilo tako sredstvo, ki manj posega, med drugim to, da se obveznost objave omeji le na podatke v zvezi z osebami, ki so na seznamih sankcij, in da se dostop do podatkov o delničarjih, ki niso navedeni na teh seznamih, dovoli le osebam, ki v zvezi s tem izkažejo legitimni interes.
90 Poleg tega iz istih razlogov, kot so navedeni v točkah 84 in 85 te sodbe, zastavljeni cilj v splošnem interesu v obravnavanem primeru ne more prevladati nad zadevnima temeljnima pravicama, nacionalna ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, pa ne vsebuje zadostnih jamstev, ki bi omogočala učinkovito varstvo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pred tveganji zlorabe.
91 Tako taka ureditev očitno ni niti potrebna niti sorazmerna glede na zadevni cilj v smislu točke 61 te sodbe.
92 Zato je treba glede na zgornje preudarke na tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člena 5 in 6 SUVP v povezavi s členoma 7 in 8 Listine razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki nalaga, da se javnosti dajo na voljo osebni podatki vseh delničarjev delniških družb, vključno z manjšinskimi delničarji, v zvezi z identiteto vsakega od teh delničarjev, njegovimi kontaktnimi podatki, razredom, številom in nominalno vrednostjo delnic, ki jih ima, ter številom glasov, vezanih na te delnice, da se zagotovi pregledno poslovno okolje za zaščito interesov tretjih oseb, prepreči pranje denarja ter financiranje terorizma in širjenja orožja za množično uničevanje ter zagotovijo informacije, potrebne za izvajanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Unije, kadar za dostop do teh podatkov ni določen noben pogoj, kot je izkazovanje legitimnega interesa.
Stroški
93 Ker je ta postopek za stranke iz postopka v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški navedenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1. Člen 14(d) Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2019/1151 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019, je treba razlagati tako, da ne zahteva razkritja podatkov o vseh delničarjih družb, na katere se nanaša ta določba, vključno z manjšinskimi delničarji takih družb.
2. Člena 5 in 6 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) v povezavi s členoma 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki nalaga, da se javnosti dajo na voljo osebni podatki vseh delničarjev delniških družb, vključno z manjšinskimi delničarji, v zvezi z identiteto vsakega od teh delničarjev, njegovimi kontaktnimi podatki, razredom, številom in nominalno vrednostjo delnic, ki jih ima, ter številom glasov, vezanih na te delnice, da se zagotovi pregledno poslovno okolje za zaščito interesov tretjih oseb, prepreči pranje denarja ter financiranje terorizma in širjenja orožja za množično uničevanje ter zagotovijo informacije, potrebne za izvajanje nacionalnih in mednarodnih sankcij ter sankcij Evropske unije, kadar za dostop do teh podatkov ni določen noben pogoj, kot je izkazovanje legitimnega interesa.
Podpisi
* Jezik postopka: latvijščina.
i Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.